David Vidrih: Ko sem ostal brez besed …

Kdor me dobro pozna, bo zagotovo rekel, da David Vidrih pa res nikoli ne ostane brez besed. Znan sem namreč po tem, da imam na vsako stvar ali dogajanje komentar in mnenje, ki ga z veseljem delim z drugimi. Obstaja pa ena destinacija, kjer sem večkrat ostal brez besed. Za eno priložnost je bila kriva osupljiva narava, za drugo pa zanimiv fant.

Govorim o svojem potovanju v Indonezijo. Ta destinacija je bila dolgo moja goreča želja in še ko sem videl karto, kjer je pisalo David Vidrih, sem komaj dojemal realnost. Indonezija je čudovita država, ki ima nešteto rajskih otokov. Po izredno dolgem in napornem potovanju sem konec avgusta 2011 pristal v glavnem mestu Indonezije, Džakarti. Tukaj cveti seks turizem in partnerja ali partnerko za eno noč ni ravno težko najti. Njihova ponudba pa je zelo raznolika, vsaj kolikor sem razumel iz njihove polomljene angleščine. Ko sem se med svojim raziskovanjem glavnega mesta v eni od stranskih ulic odločil, da spijem pivo, se je pripetil prvi dogodek, zaradi katerega sem ostal brez teksta.

David Vidrih - pogled na Jakarto

David Vidrih – pogled na Jakarto

K meni je namreč pristopil mlajši, dokaj urejen moški in mi ponudil svoje spolne usluge. Nekako sva se sporazumela, da me takšne stvari ne zanimajo. Vendar pa se je on očitno odločil, da mi vseeno ponudi svojo raznoliko ponudbo in da mi bo zagotovo ena od ponujenih možnosti všeč. Velika večina variant mi je bila poznana, vendar nesprejemljiva. Mladenič mi je na koncu rekel: David Vidrih, še žal ti bo!« No, ne verjamem … Nekateri njegovi predlogi so me naravnost osupnili in o njih imam namen napisati članek, tako da bom potešil vašo radovednost. Obletavalo me je tudi kar nekaj deklic, vendar tudi teh priložnosti nisem izkoristil.

Glavno mesto Indonezije je eno izmed tipičnih natrpanih azijskih mest, kjer vladata onesnaženost in povsod gneča. Meni osebno takšno mesto ne ustreza, zato sem po dveh dneh v Džakarti spakiral nahrbtnik in krenil na lepše. Dobesedno v raj. Kot sem omenil, je Indonezija država otokov, zato sem se odpravil na otok Lombok. V neznosni sopari sem si prav rekel; David Vidrih, a je to res potrebno? Vendar se je izplačalo. Otok je bil naravnost čudovit. Rajske plaže, turkizno morje, prijazni ljudje in odlična hrana. Na to bi se človek res lahko navadil. Na otoku Lombok pa se je zgodil trenutek, ko sem drugič ostal brez besed. Nastanil sem se namreč v majhni, romantični hišici na plaži. Po večerji sem se usedel na plažo in tedaj sem videl najlepši sončni zahod. Barve in kontrasti in prelivanje z morjem so me tako prevzeli, da sem popolnoma pozabil na fotoaparat in ovekovečiti trenutek. Sicer klišejsko, vendar imam sliko vžgano v mojih mislih. Še danes je to eden najlepših prizorov v mojem življenju.

Potovanje po Indoneziji in njenih otokih je bilo naravnost čudovito. Z vami bom delil še ogromno zgodb iz tega potovanja. Da sem se odločil zaenkrat predstaviti le ta dva dogodka me je navdušil kolega, ko sva na terasi pila pivo on me je vprašal: »David Vidrih, a ti res nikoli ne ostaneš brez besed?« Zdaj veste, da se mi je to zgodilo in to kar dvakrat.

David Vidrih: Ko sem ostal brez besed …
5 (100%) 22 votes